Tkivo s trebuha

KAKO REKONSTRUIRAMO DOJKO S TKIVOM S TREBUHA?

Trebuh je najpogostejše odvzemno mesto za rekonstrukcijo dojke z lastnim tkivom. Tkivo  je podobno tkivu dojke po videzu in na otip. Z odstranitvijo odvečnega podkožnega maščevja lahko izboljšamo izgled trebuha. Omogoča nam primarno, primarno-odloženo in sekundarno rekonstrukcijo, bodisi enostransko ali obojestransko. Poseg je primeren zlasti za ženske, ki imajo nekoliko višji indeks telesne mase, saj imajo te na trebuhu dovolj tkiva za rekonstrukcijo enako velike dojke.

SLIKE REZULTATOV IN PRIKAZ PRIMEROV  >>>

Veliko žensk ima zadržke pred rekonstrukcijo z lastnim tkivom iz trebuha. Strah jih je predvsem bolečine in težav na odvzemnem mestu. V zvezi s tem so raziskave pokazale, da je dolgoročno bolečina večji problem po rekonstrukciji z vsadki kot po rekonstrukciji z lastnim tkivom s trebuha.  Z razvojem tehnik, ki ohranijo večji del trebušnih mišic in mišičnih ovojnic je veliko manjša tudi pojavnost zapletov na odvzemnem mestu.

Splošne informacije

Trajanje posega: enostranska rekonstrukcija: 3 - 4 ure, obojestranska: 5 - 6 ur

Povprečen čas hospitalizacije: 5 - 7 dni

Povprečen čas okrevanja: 4 - 6 tednov

Kdaj lahko pričnem s hojo, telesno aktivnostjo, vožnjo?

S hojo pričnete drugi dan in aktivnost nato postopno stopnjujete. Po odpustu v domačo oskrbo so zaželjeni krajši sprehodi. Z vožnjo avtomobila na krajše razdalje se lahko prične  3-4 tedne po posegu. Z lažjimi aerobni aktivnostmi (sobno kolo) lahko pričnete 4 tedne po posegu, z dvigovanjem težjih bremen ali pretiranim raztezanjem pa je zaradi odvzemnega mesta na trebuhu potrebno počakati 3 mesece.

Predvidena odsotnost z dela je približno 4-8 tednov.

Kje bodo brazgotine?

Brazgotine bodo prisotne v področju odstranjene dojke, popka in trebuha (vodoravna brazgotina na spodnjem delu trebuha, skrita pod rob spodnjega perila, enak kot pri estetski korekciji trebuha- abderoplastiki). V kolikor je brazgotina položena previsoko na trebuhu jo je moč z dodatnim posegom znižati.

Ali potrebujem kompresijska oblačila po operaciji?

Da. 4 - 5 tednov po posegu je potrebno nositi kompresijski pas za trebuh, teden do dva  po posegu je priporočljivo nositi športni nedrček. Zaradi preprečevanje venske tromboze svetujemo nošenje kompresijskih nogavic 3 tedne po posegu.

Ali bodo potrebni dodatni operativni posegi?

Nekaj mesecev po rekonstrukciji oblike dojke sledi še rekonstrukcija bradavice, kasneje pa še tetovaža kolobarja. Oba posega opravimo ambulantno v lokalni anesteziji.

V določenih primerih je za izboljšanje končnega izgleda potrebno opraviti manjše korekcijske posege, kot so liposukcija, lipofiling, korekcija druge dojke, korekcija brazgotin. Z njimi poskušamo doseči čim lepši in čim bolj simetričen izgled obeh dojk.

ZAPLETI POVEZANI S TEHNIKO REKONSTRUKCIJE

  • Odmrtje režnja: v redkih primerih prenešeno tkivo ne prejme zadostne prekrvavitve, najpogosteje zaradi tromboze oziroma zamašitve žil ki ga prehranjujejo. Če ne ukrepamo pravočasno lahko pride do odmrtja prenešenega tkiva. Največje tveganje za tovrsten zaplet je v prvih dneh po posegu, ko v izogib takšnim zapletom medicinsko osebje opazuje prenešeno tkivo. Zaplet se pojavi v 1-3 %.

  • Problemi na odvzemnem mestu: kila ali izbočenost trebušne stene zaradi oslabitve mišic se pojavita zaradi poškodbe mišic in mišičnih ovojnic na odvzemnem mestu.

Kako poteka poseg?

Poseg poteka v splošni anesteziji. Plastični kirurg odvzame kožo, podkožno tkivo, maščevje in v nekaterih primerih del trebušne mišice s spodnjega dela trebuha, skupaj z žilami (žilni pecelj). Prenešeno tkivo imenujemo reženj. Na področju odstranjene dojke vzpostavi novo povezavo žilnega peclja z mikrokirurško tehniko, kar omogoči oskrbo prenešenega tkiva s krvjo. Sledi oblikovanje režnja, ki se ga všije na ustrezno mesto. Reženj oblikujemo tako, da dosežemo čimbolj simetričen izgled glede na drugo dojko. Odvzemno mesto na trebuhu zašijemo po plasteh in prestavimo položaj popka. Posledica odstranitve dela tkiva je bolj raven in napet trebuh, podobno kot po abdominoplastiki in vodoravna brazgotina, ki sega od enega do drugega boka. V večini primerov je skrita pod nivo spodnjega perila. Na tak način lahko rekonstruiramo eno ali obe dojki, omejujoč dejavnik predstavlja predvsem količina tkiva na odvzemnem mestu.

Poznamo več tehnik prenosa tkiva s trebuha. Med seboj se razlikujejo po žili, ki sestavlja žilni pecelj in količini mišice, ki jo prenesemo skupaj s kožo in maščevjem.

  • T R A M (angl. transverse rectus abdominis muscle) reženj: skupaj z žilnim pecljem, kožo in podkožjem odvzamemo še spodaj ležečo trebušno mišico (m. rectus abdominis).

  • M S - T R A M (angl. muscle-sparing TRAM) skupaj z žilnim pecljem, kožo in podkožjem odvzamemo še majhen del spodaj ležeče trebušne mišice (m. rectus abdominis).

  • D I E P (angl. deep inferior epigastric perforator) reženj: osnovan je na žilah prebodnicah, ki prebadajo mišico in prehranjujejo podkožje in kožo nad njo. To nam omogoča, da trebušno mišico in s tem trdnost trebušne stene do neke mere ohranimo. Odvzamemo le kožo, podkožno tkivo in maščevje, ki leži nad mišičnimi ovojnicami. Zaradi prednosti, ki jih prinaša je to danes najpogosteje uporabljena tehnika rekonstrukcije dojke z lastnim tkivom.

  • S I E A (angl. superficial inferior epigastric artery) reženj: osnovan je na površinskem sistemu žil in v mišični del trebušne stene ne posegamo. Izvedljivost je odvisna od povrhnjega žilnega sistema, ki pri večini bolnic ni dovolj razvit, da bi omogočal zanesljivo preživetje prenešenega tkiva. Zato metodo uporabimo le v izbranih primerih.