Rekonstrukcija da ali ne

ALI NAJ SE ODLOČIM ZA REKONSTRUKCIJO? 

Delna ali popolna odstranitev dojke v primeru raka je nujen poseg, saj s tem odstranimo rakave celice in preprečimo njihovo širjenje po telesu. Posegi s katerimi nadomestimo odstranjeno tkivo so v veliki meri estetske narave, prinašajo veliko prednosti, a imajo tudi omejitve.

Vsaka bolnica je edinstvena in zato se močno razlikujejo tudi rezultati rekonstruktivnih posegov. Nerealna pričakovanja so najpogostejši razlog za nezadovoljstvo, zato je pred odločitvijo potrebno pridobiti čim več informacij o poteku zdravljenja, možnih zapletih in pričakovanem končnem rezultatu. Tu so v največjo pomoč verodostojne spletnih strani s prikazi primerov, podporne skupine ter v največji meri pogovor z izkušenim plastičnim in onkološkim kirurgom.

Z rekonstrukcijo dosežemo povrnitev oblike dojke, s tem pa se izboljša zunanja podoba, povrne ženstvenost in izboljša kvaliteta življenja. Pri večini bolnic rekonstrukcija tudi olajša soočanje z boleznijo in izboljša proces okrevanja.

Na možnosti rekonstrukcije in pričakovani rezultat vpliva veliko dejavnikov, med najpomembnejše pa sodijo:

  • Splošno zdravstveno stanje: splošno zdravstveno stanje bolnice, ki se odloči za rekonstrukcijo mora biti dovolj dobro, da je poseg varen. Pri bolnicah s številnimi pridruženimi boleznimi se pogosto odločimo za rekonstruktivne posege, ki so krajši in manj stresni.

  • Onkološko zdravljenje: zdravljenje raka je na prvem mestu in rekonstruktivni posegi ga ne smejo ovirati. Zdravljenje raka dojke lahko zajema, odstranitev tumorja z delom okolnega tkiva (lumpektomija), odstranitev celotne dojke (mastektomija), odstranitev ene ali več pazdušnih bezgavk, pred ali pooperativno kemoterapijo, obsevanje z rentgenskimi žarki, hormonsko zdravljenje. Vsi načini zdravljenja v kombinaciji z ostalimi dejavniki vplivajo na to kakšna rekonstrukcija je najbolj primerna in kakšen bo končni rezultat.

  • Indeks telesne mase (ITM): je razmerje, ki povezuje vašo težo in višino. Praviloma so rezultati rekonstrukcije boljši pri pacientkah, ki imajo normalen (18-25) ali nekoliko višji ITM, v primerjavi s presuhimi ali prekomerno prehranjenimi bolnicami. Če ITM presega 30 se poveča možnost zapletov kot so: upočasnjeno celjenje, vnetje, odmrtje tkiva, venska tromboza (krvni strdki) in slab estetski rezultat zaradi odvečne kože in podkožnega tkiva.

  • Kajenje: nikotin oži žile in tkiva so slabše preskrbljena s kisikom. Zato pri kadilkah obstaja veliko večja možnost pooperativnih zapletov kot so: odmrtje prenešenega tkiva, odmrtje kože, ki je ostala po odstranitvi dojke, vnetje, upočasnjeno celjenje, ...

  • Predhodni operativni posegi: brazgotine po predhodnih operacijah lahko spremenijo načrt rekonstrukcije. Na primer po estetski korekciji trebuha (abderoplastiki) ali liposukciji, za rekonstrukcijo dojke ne moremo uporabiti tkiva s trebuha.

  • Zapleti: ob pravilnih indikacijah in izbiri tehnike je verjetnost zapletov minimalna. Kljub vsemu pa je rekonstrukcija dojke kompleksen proces, ki ga lahko otežijo številni bolj ali manj pogosti zapleti, ki vplivajo na končni rezultat.

 

VEČ O MOŽNIH ZAPLETIH PRI REKONSTRUKCIJI DOJKE >>>