KAKO IZGLEDA REKONSTRUIRANA DOJKA IN KAKŠEN JE OBČUTEK?
V izbranih primerih je izgled dojk po rekonstrukciji lahko celo boljši kot pred pričetkom zdravljenja, a občutljivost in funkcija dojke nikoli nista ista. Dojka rekonstruirana z lastnim tkivom je veliko bolj naravna in mehka. Vsadek predstavlja tujek na katerega se je potrebno navaditi.
V GALERIJI SLIK SI LAHKO OGLEDATE PREDSTAVITEV ŠTEVILNIH PRIMEROV REKONSTRUKCIJE >>>
Po odstranitvi celotne dojke na prsnem košu ostaneta le mišica in koža. Naša naloga je zapolniti tkivno vrzel, tako da bo dojka izgledala naravno in čim lepše. Rezultati se razlikujejo in so v največji meri odvisno od:
- vrste rekonstrukcije (npr. rekonstrukcija z lastnim tkivom prinaša dolgotrajnejše in naravnejše rezultate)
- sprejemljivosti dodatnih posegov s katerimi odpravimo manjše nepravilnosti (npr.korekcija brazgotin)
- prisotnosti zapletov
- osebnih značilnosti in predispozicij
- načina in obsežnosti kirurške odstranitve obolelega tkiva
- pridruženega onkološkega zdravljenja
Oblika: Rekonstruirana dojka ima lahko manjšo projekcijo kot zdrava dojka in izgleda bolj sploščeno. Odvisno od debeline tkiva je dojka po vstavitvi vsadkov lahko bolj okrogle oblike, robovi vsadka so lahko vidni, zlasti v zgornjem polu. Dojka rekonstruirana z lastnim tkivom je bolj naravno-povešene oblike, in se z leti v procesu staranja dodatno spušča.
Velikost: Dojke po rekonstrukciji lahko ostanejo enake velikosti, lahko pa jih povečamo ali zmanjšamo. Ob rekonstrukciji z mišičnimi režnji se mišica zaradi prekinitve oživčenja postopno (v nekaj mesecih zmanjša) in potrebni so dodatni posegi za vzpostavitev simetrije.
Simetrija: Dojke niso nikoli povsem simetrične in tudi po rekonstrukciji tega ni moč pričakovati. Praviloma je boljšo simetrijo moč doseči po obojestranski odstranitvi. Pri enostranski rekonstrukciji je potrebno dojko oblikovati v enako trodimenzionalno obliko kot na nasprotni strani obenem pa predvideti vplive celjenja (zmanjšanje otekline, delovanje gravitacije, skrčenje brazgotin), ki lahko traja leto in več. Zato so pogosto potrebni dodatni manjši posegi za izboljšanje simetrije.
Občutljivost za dotik: Sprememba občutljivosti kože za dotik je po odstranitvi dojke vedno prisotna. Je posledica prekinitve in poškodbe drobnih živčnih vlaken, ki v podkožju z notranje in zunanje strani prehajajo v kožo dojke do kolobarja in bradavice. Znano je, da se občutljivost zaradi obnove po poškodbi in vraščanja živčnih vlaken iz sosednjih zdravih področij do neke mere obnovi, vendar proces traja mesece celo leta. Zaradi številnih dejavnikov je stopnjo obnove težko predvideti.
Občutljivost za dotik lahko do neke mere obnovimo tudi ob prostem prenosu lastnega tkiva, ko poleg žilnih povezav ponovno vzpostavimo tudi živčne. Tako obstaja večja verjetnost, da bo del kože nad prenešenim tkivom bolje občutljiv za dotik. Metoda ni splošno uveljavljena, saj še vedno potekajo razprave o njeni smiselnosti, saj poleg prednosti prinaša tudi mnoge zadržke.
Občutek ob dotiku: dojka rekonstruirana z lastnim tkivom je nekaj mesecev po posegu na otip čvrstejša, nato pa se postopno zmehča in postane povsem naravne konsistence. Dojke rekonstruirane z vsadki so na otip trše, zlasti če jih prekriva tanek sloj tkiva ali se ovojnica okoli njih odebeli in skrči.
Brazgotine: po odstranitvi tumorja na dojki ostanejo brazgotine. V kolikor opravimo rekonstrukcijo z vsadki je največkrat prisotna le 5-10 cm dolga poševno potekajoča brazgotina v centralnem delu dojke. V kolikor ob ohranitvi bradavice in kolobarja lahko opravimo enostopenjsko rekonstrukcijo je brazgotina lahko skrita v gubi pod dojko, v pazduhi ali ob robu kolobarja. Po primarni rekonstrukciji z lastnim tkivom v centralnem delu dojke ostane okrogla brazgotina na mestu, kjer sta bila prej kolobar in bradavica. V notranjosti obroča je koža, ki jo prenesemo z drugega dela telesa in je del režnja okoli pa je koža dojke, ki je ostala po mastektomiji. Velikost obroča je odvisna od količine odstranjene kože. Pogosto je brazgotina podaljšana proti pazduhi zaradi lažje odstranitve celotne dojke in bezgavk v kolikor je to potrebno. Po sekundarni rekonstrukciji s prostim režnjem brazgotina poteka preko celotne dojke. V spodnjem delu je koža s prenešenega dela in v zgornjem koža, ki je ostala po odstranitvi dojke. Dodatna brazgotina je tudi v gubi pod dojko. Pri rekonstrukcijah s prostim prenosom tkiva so dodatne brazgotine tudi na odvzemnih mestih.
