Kdaj opraviti rekonstrukcijo

KDAJ OPRAVITI REKONSTRUKCIJO?

Glavni del rekonstrukcije, ko obnovimo obliko dojke lahko opravimo istočasno kot odstranitev dojke (primarna ali takojšna rekonstrukcija) ali kadarkoli po tem v ločenem posegu (sekundarna ali odločena rekonstrukcija). Vse pogosteje uporabljamo tretjo možnost imenovano odložena-takojšna rekonstrukcija. Metoda predstavlja srednjo pot in združuje prednosti tako primarne kot sekundarne rekonstrukcije.

ODLOŽENA - TAKOJŠNJA REKONSTRUKCIJA

Neposredno po mastektomiji (v istem posegu) pod kožo in veliko prsno mišico vstavimo tkivni razširjevalec (angl. expander), ki zadrži odvečno kožo po odstranitvi dojke raztegnjeno. Po nekaj mesecih ga zamenjamo s trajnim vsadkom ali lastnim tkivom.

Po prvem posegu na kontrolnih pregledih tkivni razširjevalec dodatno počasi polnimo s fiziološko raztopino. Polnjenje je neboleče in takoj se lahko vrnemo k vsakodnevnim aktivnostim. S postopnim polnjenjem na 2-3 tedne, mišico ter kožni pokrov nad razširjevalcem počasi dodatno razpnemo in raztegnemo.

V vmesnem času so znani rezultati histološke preiskave odstranjene dojke in glede na njih se odločimo o dodatnem onkološkem zdravljenju. V kolikor obsevanje ni potrebno nadaljujemo z drugo fazo rekonstrukcije in zamenjavo tkivnega razširjevalca bodisi z lastnim tkivom ali trajnim vsadkom.

V primeru pooperativnega obsevanja, s polnjenjem prekinemo oz. tkivni razširjevalec lahko delno izpraznimo. V času obsevanja razširjevalec ohranja kožni pokrov. Dva ali tri mesece po zaključenem obsevanju in regeneraciji tkiv sledi druga faza ali menjava razširjevalca, praviloma z lastnim tkivom v obliki režnja, ki na mesto od obsevanja poškodovanih tkiv pripelje svežo prekrvavitev. Vstavitev vsadkov v od obsevanja poškodovano tkivo ni priporočljiva saj je povezana z številnimi zapleti predvsem pa dolgoročno slabim estetskim rezultatom.

Prednosti

  • Omogoča nemoteno in ustrezno terapijo z obsevanjem z minimalno poškodbo okolnih tkiv zaradi le- tega
  • Zmanjša možnost zapletov, ki jih obsevanje lahko povzroči (kontrakcija vsadka, maščobna nekroza, spremenjena oblika dojke, itd.)
  • Možna je odstranitev tkiv, ki jih je obsevanje poškodovalo in prilagoditev oblike rekonstruirane dojke med drugim posegom
  • Pacientke imajo na voljo dovolj časa za razmislek in odločitev o načinu rekonstrukcije

Slabosti

  • Potreben je dodatni operativni poseg in okrevanje
  • Možnost okužbe tkivnega razširjevalca
  • Daljši skupni čas rekonstrukcije

PRIMARNA (TAKOJŠNJA) REKONSTRUKCIJA

V istem posegu kot mastektomijo opravimo tudi glavni del rekonstrukcije in obnovimo obliko dojke. Če bradavica in kolobar nista ohranjena ju rekonstruiramo naknadno. Dojko lahko rekonstruiramo z lastnim tkivom (avtologna rekonstrukcija), silikonskimi vsadki ali kombinacijo obeh metod.

V določenih primerih (mastektomija z ohranitvijo bradavice in kolobarja) je možna tudi enostopenjska rekonstrukcija, ko dodatni posegi niso potrebni.

Prednosti

  • En večji operativni poseg in okrevanje
  • Bolnici ni potrebno preživeti nekajmesečnega obdobja brez dojke
  • Boljši estetski rezultat v primerjavi s sekundarno rekonstrukcijo

Slabosti

  • Slabši estetski rezultat v primerih, ko je potrebno dodatno pooperativno obsevanje (brazgotinjenje, maščobna nekroza, skrčenje ovojnice in spremenjena oblika vsadka)
  • Daljši operativni poseg in okrevanje
  • Možna zakasnitev dodatnega onkološkega zdravljenja zaradi pooperativnih zapletov
  • Kompleksnejša odločitev, ki jo mora pacientka sprejeti ob hkratnem soočanju z diagnozo raka
  • Pogosto nerealna pričakovanja glede končnega zunanjega izgleda

SEKUNDARNA (ODLOŽENA) REKONSTRUKCIJA

Rekonstrukcija dojke po zaključenem onkološkem zdravljenju ali predhodnih neuspešnih rekonstruktivnih posegih. Tehnike sekundarne rekonstrukcije se na razlikujejo bistveno od primarnih, le takojšnja vstavitev silikonskega vsadka po popolni odstranitvi dojke ni mogoča, zaradi nezadostne količine mehkih tkiv in kože.

Prednosti

  • Rekonstrukcijski posegi ne vplivajo na onkološko zdravljenje raka
  • Omogoča dodatno odstranitev tkiv poškodovanih zaradi pooperativnega obsevanja
  • Bolnice imajo na voljo dovolj časa za razmislek in odločitev o najboljšem možnem načinu rekonstrukcija
  • Hitrejše okrevanje kot pri primarni rekonstrukciji

Slabosti

  • Bolnice so daljši čas brez dojke, kar lahko povzroči slabšo zunanjo samopodobo, nesamozavest, psiho-socialne težave
  • Potreben je dodaten kirurški poseg in okrevanje
  • Pogosto je končni rezultat slabši, zaradi daljših in bolj vidnih brazgotin, ter večjih kožnih otokov v primeru rekonstrukcije z lastnim tkivom

Odločitev o časovnem poteku ter načinu rekonstrukcije je odvisna od dodatnega onkološkega zdravljenja, značilnosti bolnice in njenih želja ter znanja in izkušenosti kirurga.


GRAFIČNI PRIKAZ ČASOVNIH OKVIROV REKONSTRUKCIJE >>>